BiBiKa
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.12. 2006, 18:10
Prispevkov: 37
|
 Objavljeno: 29 Dec 2006 18:35 Naslov sporočila: splošno o miškah |
 |
|
1. Zakaj se odločamo zanje
So zelo vesela in igriva bitja; igrajo se praktično z vsakim predmetom, ki jim ga damo v kletko. Ker so zelo aktivne jih je zabavno opazovati, pa tudi zelo lepe so lahko.
Svojega skrbnika prepoznajo, iz roke vzamejo priboljšek, splezajo na roko in stečejo na ramo. So zelo nezahtevne živali, enostavno jih je gojiti, vendar so plašne in z nami se ne igrajo na način kot npr. psi ali podgane.
2. Koliko miši naj imam
Najmanj 2, ker so socialne živali. Zelo nenaravno je, če živijo same. Običajno se takšne miške dolgočasijo, so nesrečne in osamljene. Večino časa se skrivajo in spijo, medtem ko so miške v večjih skupinah zelo aktivne. Tudi v naravi živijo v velikih kolinijah. Lastniki, ki imajo po eno miško poročajo da jim priskrbijo veliko igrač. Navadijo jih na igo na katero jih opozorijo z žvižgom
3. Starost mišk
Mladiče mama popolnoma odstavi po približno štirih tednih, vendar je koristno če so še kakšen teden s svojimi brati in sestrami. Stres ob ločitvi je zanje precej velik.. Idealno naj bi bile ob ločitvi stare okrog pet tednov. Popolno odraslost dosežejo pri 12ih tednih. Precej mišk rabi tudi daljši čas.
4. Ali imamo lahko samca skupaj?
Lahko če jih damo skupaj dovolj zgodaj (stare pet tednov) in po možnosti če so iz istega legla. Oblikovane skupine samcev ne smemo ločiti za dlje kot nekaj ur. Sicer se lahko pričnejo borbe. Večinoma se ne da iz skupine vzeti samca da bi ga parili s samico in ga nato vrnili v skupino. Taki skupini samcev moramo zagotoviti tudi dovolj veliko kletko, ker premalo prostora v kleti lahko povzroči borbe med samci. Če se zgodi da eden od samcev v skupini prične napadati druge samce imamo več možnosti.
a) Damo ga v posebno kletko im mu skušamo narediti življenje čimbolj zanimivo.
b) skušamo ga dati v drugo skupino. Nekaj dni naj bo sam (da se ohladi) nato ob čiščenju kletk damo samce skupaj (opazujemo dogajanje) nato v novo veliko kletko prestavimo skupino skupaj s težavnim samcem in v kletko dodamo še več igrač (staro kolo težavnega samca, ki ga je imel v času ko je bil sam) in še par koles, tunelov in podobno. Dodamo tudi več škatlic za skrivališča, tako da ne pride do bitk za eno samo. Kot hrano jim ponudimo samo navaden kuhan riž, da se ne tepejo za posebno okusne priboljške.
c) Damo ga v kletko skupaj s starejšo neplodno samico, da imata družbo.
d) damo ga kastrirati
e) če ga želimo še pariti ga damo k samici in ko so mladički ga pustimo pri samici. Ob drugem leglu mladičev pa ga lahko prestavimo poebej skupaj s svojimi sinovi.
f) problematičnega samca odstranimo samo za toliko časa, da si pozdravi "bojne rane" in ga nato vrnemo v skupino (ne deluje vedno).
5. Ali miši ne smrdijo?
Samci zelo smrdijo - proizvajajo mošusu podoben vonj, samice smrdijo veliko manj. Večina ljudi ne zazna vonja dveh samic, če sta sami in imata očiščeno kletko. Mišje kletke čistimo vsaj enkrat tedensko, da preprečimo oster vonj. Če kletke samcev čistimo prepogosto bodo samci samo bolj markirali, da bi nadomestili (po njihovem) prelepe vonjave. Drugi način je da v kletko postavimo v najbolj umazan kot stekleno posodo, do katere vodijo plastični tuneli. Miši jo uporabljajo kot stranišče in lahko jo redno čistimo. nekater rejci uporabljajo zelo vpojen nastilj (carefresh) in zračni filter. Vsi samci razen tistega ki se uporablja za parjenje so pri nekem rejcu kastrirani.
6. Kako dodamo v kletko odraslo samico?
Dobro očistimo kletko. Še posebej igrače in morebitno pohištvo. Vse miške, prejšnje in nove nadišavio z določenim vonjem (parfum, vanilija,..) in jih damo skupaj v očiščeno kletko. Dodamo okusno hrano. S početka se malo grizejo, ko se vzpostavlja hierarhija, nato se umirijo. Če je določena miška zelo agresivna jo izločimo, ker bo agresivnost sicer prenašala na potomstvo.
7. Kako jih primemo?
Najvarnejši prijem je za koren repa (ne konico!), nato z drugo roko s hrbtiščem dlani podpremo miškino telo - repa ne izpustimo razen če miške ne poznamo zelo dobro. Miške ne držimo čvrsto okrog telesa - tojih preplaši, lahko jih poškodujemo. Ko se miška na nas navadi lahko pride na odprto dlan ki jo držimo pred njo. Včasih vidimo ljudi ki dvigajo miši za koren repa in jih nato držijo v zrako in jih prenašajo naokoli z glavo navzdol. Tako se miši sicer ne poškodujejo, vendar za večino miši ta način ni prijeten. Možnost je tudi da uporabimo papirnat valj od wc papirja. Miška spleza vanj, nato ji pustimo da spleza na roko (pozor vrata imejte zaprta!)
8. Socializacija - udomačitev miške
Pogosto jih božamo, dvigamo z občutkom in razvajamo s hrano. Dobra metoda je da za nekaj ur iz kletke vzamemo hrano. Nato ob kletki npr. beremo knjigo. Nato vzamemo v roko vejico prosa in jo držimo v kletki. Medtem smo skoncentrirani na nekaj drugega. Seme prosa je majhno in miška bo verjetno večkrat prišla ponj. Počasi nam bo miška splezala na roko in vsakič ko ji ponudimo hrano lahko uporabimo določen zvok (žvižg, trkanje,...) Miške bodo zvok povezale s hrano in se naučile priti k nam. Neka rejka pravi, da če po pomoti zažvižga blizu kletk z miškami se pojavi približno petdset majhnih obrazov, ki pričakujejo semena sončnic.
9. Ločitev spolov
Najlažje je z direktno primerjavo razdalje od spolovila do anusa. Pri samcu je ta razdalja večja. Preden dobijo dlako v gnezdu lahko ločimo samice tudi po sekskih - samci jih nimajo.
10. Življenska doba
Je zelo variabilna. Od 18 mesecev do dveh let. Če imajo ugodne pogoje tudi tri ali več; menda je svetovni rekord sedem let.
11. Varnost mišk
Miške so občutljive živali. Obvarovati jih moramo pred morebitnimi drugimi hišnimi ljubljenčki. Paziti moramo da nam ne uidejo. Ker bi na "prostosti" hitro postale plen plenilcev ali umrle od lakote.
12. Nastanitev mišk
Koliko prostora potrebuje par mišk? Nekje 30*40 cm. Lahko je seveda tudi več. Boljše so ozke in dolge kletke kot široke in kratke. Višina najmanj 20cm, bolje malo več (30 cm).
o Lesene kletke (škatle)
- niso najboljše, ker se urin vpije v les in sčasoma zelo smrdijo.
o Žičnate kletke - (paziti moramo da miške ne pobegnejo).
- če lahko skozi mrežo damo prst, lahko gredo mlade miške ven
- žične lestve ali žična tla kmalu korozirajo zaradi mišjega urina. Kletka potemni, težko jo je čistiti.
+ veliko možnosti za plezanje
+ dobro zračenje (miške ne bodo imele težav z dihali)
+ večnadstropne kletke
+ miši lahko hranite skozi rešetke
+ enostavna pritrditev igral, pohištva
o Stekleni terarij
- previdno jih moramo čistiti
- slaba ventilacije - pokrov naj bo iz žice
- hitro se nakopičijo vonji in neprijetne vonjave
- ker miške ne morejo plezati po stranicah, jim zagotovimo veliko pohištva, tunelov, lestev, koles, kosov lesa in podobno
+ ni nevarnosti pobegov (primeren pokrov)
+ nastilj je lahko globji, da lahko miške kopljejo tunele
+ enostavno opazovanje
+ poceni, posebno rabljeni (nič hudega če pušča)
+ veliko prostora za igračke (če so primerno veliki)
o Plastične kletke
- lahko porabimo kletke namenjene hrčkom (pozor, kletka naj ima dobro zračenje)
- večina mišk ne gloda kletke, vendar so izjeme...
+ so enostavne za čiščenje in lahke za prenašanje
+ miši imajo rade raziskovanje in skrivanje - v teh kletkah so običajno tuneli,... (pri nas se tega še ne dobi)
13. Nastilj
Najbolje je uporabiti visoko vpojne nastilje, kot so carefresh, sanichips, biocatolet. S tem zmanjšamo neprijetne vonjave in ohranjamo miši bolj zdrave. Material za gnezdo je lahko paprinata brisača, wc papir ali natrgan papir. Primeren nastil dobimo tudi pri prvem mizarju (oblanci, žaganje,...), oziroma se ga kupi kompaktno pakiranega v trgovinami z malimi živalmi.
14. Igrače
Predvsem veliko igrač. Miške se zabavajo z raznovrstnimi odpadnimi embalažami iz kuhinje (razne škatlice, tulci,...), Kolesa (tip koles s celim zadnjim delom in obodom), tuneli in cevi (tulci od wc papirja, vidividne cevi z več odcepi,...), škatle za skrivanje, karkoli z luknjami (embalaža za jajca), lestve, za nekatere atlete tudi vrvi.
15. Gnezda
Miške imajo zelo rade plastične škatlice v katero naredimo luknjo za vrata in nekaj oken, krasno je če lahko splezajo tudi na streho.
16. Hrana
mešanica za glodalce,
doma narejena mešanica:
o 1 del skuhanega polnozrnatega riža (skuhaš več in zamrzneš)
o 2 dela mešanica žit (koruza, oves, ječmen, pšenica,..)
o 0.5 dela prosa
o 0.25 dela sončničnih semen
o 0.25 dela kuhane soje
dobro posušen in nato namočen polnozrnat kruh v vodi (ali mleku) je zelo dobra mišja hrrana. Če je v mleku je posebej dober za mladiče in matere.
17. Sadje in zelenjava
Majhne količine so zelo dragocen dodatek. Velike količine zelene zelenjave naenkrat (solata, brokoli,...) povzroči drisko in miške lahko hitro poginejo zaradi dehidracije. Hrustljava zelenjava in sadje kot so korenje in jabolka zagotavljajo vitamine in navadno ne povzroča driske. Izogibamo se citrusom in gobcam, ki dražijo črevo. Miši imajo zelo rade grah (lahko je surov). Tudi drugo sadje in zelenjavo je nabolj eponuditi surovo. Čez noč namočena in nato skuhana semena soje lahko porabimo kot občasni priboljšek za miške. Menda tudi preventivno deluje proti tumorjem.
18. Doječi samici
Doječi samici lahko dodatno ponudimo navaden jogurt ali posušen in nato namočen polnozrnat kruh v mleku, majhne koščke kuhanega mesa ipd... Dajemo veliko prosa in sončničnih semen.
19. Najboljši priboljški za miši
Polnozrnati špageti, majhne količine ostankov od kosila, živi črvički (mokarji), sončnična semena, vejice prosa (v prodaji so za ptice), kuhana soja,...
Vir: http://kvark.kss-loka.si/~marjan/vet/misi/index.html
 |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
